Plastična kirurgija je razcvet najprej doživela v Veliki Britaniji

Moderna plastična kirurgija se je najprej razcvetela v Veliki Britaniji po prvi svetovni vojni. Tedaj so bili kirurgi soočeni z množico grdih poškodb glave. Večina poškodb je bila seveda posledica pozicijske vojne iz strelskih jarkov. Manjkajoče dele glave in obraza so morali kirurgi čim lepše rekonstruirati.

Iz leta 1907 pa je znana prva knjiga o estetskih posegih. Napisna je bila pod okriljem ameriškega kirurga Millerja. Ta je v medicinskih krogih veljal za šarlatana, kar pa za tisti čas ni bilo nič nenavadnega. Estetske operacije so namreč na začetku 20. stoletja pomenile precej velik odstop od tedanje medicinske etike. Tabuji pa so se pričeli razblinjati že kmalu po drugi svetovni vojni. Javnost je večinoma sprejela stališče, da plastična kirurgija oziroma estetska kirurgija lahko učinkovito pomaga reševati težave, ki bremenijo posameznike.

Prvi pogled je ta, da v primeru estetske kirurgije ne gre za bolnika, ki ga je potrebno ozdraviti do normalnega stanja. Kandidat mora biti zdrava oseba, katere videz je treba na njeno željo izboljšati. Drugi pogled pa je ta, da je dosežek ocenjen izrazito subjektivno.

Za manj invazivne posege se odločajo vse mlajši ljudje

Dandanes tudi v medijih lahko zasledimo vse več trendov, ki lepotne posege priporočajo tudi vse mlajši populaciji. Nekateri posegi, ki se uporabljajo za kirurško pomladitev obraza, so namenjeni predvsem mlajši generaciji, na primer odprava podedovanih nepopolnosti, kot so liposukcija podbradka, povečanje brade, upadla lica. Sem seveda sodijo še drugi manj invazivni posegi, kot sta na primer korekcija nosu ali obrvi s polnili.

Številni se zanimajo tudi že za pomladitev vek. Lahko torej rečemo, da starost ni omejitev za lepotni poseg, dokler ga seveda dopuščata zdravstveno stanje ter telesna kondicija.

Pred lepotno operacijo dovolj dolg pogovor s kirurgom

Klasična kirurgija v ospredje postavlja zavedanje, da gre v pravnem in etičnem smislu za medicino, ki v dveh pogledih povsem odstopa od drugih vej. Prvi pogled je ta, da v primeru estetske kirurgije ne gre za bolnika, ki ga je potrebno ozdraviti do normalnega stanja. Kandidat mora biti zdrava oseba, katere videz je treba na njeno željo izboljšati. Drugi pogled pa je ta, da je dosežek ocenjen izrazito subjektivno.

Pacienti namreč neredko intuitivno skrivajo dvomljive motive ter si estetski poseg na primer želijo, da bi lahko zadržali svojega partnerja oziroma ustregli njegovim kriterijem. To pa še zdaleč ni zadosten razlog za lepotni poseg.

Vsak kandidat za lepotno operacijo pa si pred samim posegom zasluži dovolj dolg pogovor s kirurgom. Slednji mora pretehtati varnost posega v luči splošnega zdravstvenega stanja. Poseg, ki lahko pacienta preveč ogrozi, praviloma ne sme biti upravičen. Plastična kirurgija pa mora ne nazadnje v ospredje postavljati tudi psihološki vidik. Pred posegom mora zato strokovnjak čim bolje spoznati pacientovo osebnost, pričakovanja pa tudi dejanski motiv za poseg. Pacienti namreč neredko intuitivno skrivajo dvomljive motive ter si estetski poseg na primer želijo, da bi lahko zadržali svojega partnerja oziroma ustregli njegovim kriterijem. To pa še zdaleč ni zadosten razlog za lepotni poseg.

Povečava prsi lahko zagotovi normalo velike dojke

Rekonstruktivna in estetska kirurgija prsi velja za izjemno kompleksno medicinsko pa tudi psihološko področje. V pacientih seveda vzbuja vrsto vprašanj ter dvomov. V javnem mnenju še vedno prevladuje prepričanje, da povečava prsi pomeni, da iz normalno velikih dojk kirurgi ustvarjajo samo še bolj privlačne prsi. A resnica je pogosto precej drugačna. Večji delež pacientk je praktično skoraj brez dojk ali pa ima zelo majhne. Z operacijo pa jim kirurgi lahko napravijo normalno velike dojke; takšne, ki so primerne telesnemu razmerju.

Sicer pa povečava prsi ponuja dve možnosti – gole ali oblečene dojke. Večina pacient želi doseči oba cilja, kljub temu pa se morajo odločiti, ali je za njih pomembnejša naravna, gola dojka ali velikost dojke v oblečenem stanju.

Pozitivne koristi povečave prsi se lahko dosežejo tudi pri izrazito premajhnih dojkah. Predvsem mlade mamice z uvelimi prsmi želijo imeti takšne dojke, kot so jih imele pred porodom.

Psihofizične koristi prsnih vsadkov

Koristi prsnih vsadkov so predvsem psihične. Ženskam z manjšimi dojkami takšen poseg lahko bistveno spremeni njihovo samopodobo. Po posegu se čutijo precej bolj celotne, bolj popolne in seveda tudi veliko bolj ženske. Ženske, ki so dojke izgubile zaradi raka, pa s posegom premagajo občutek invalidnosti oziroma rakavega bolnika.

Pozitivne koristi povečave prsi se lahko dosežejo tudi pri izrazito premajhnih dojkah. Predvsem mlade mamice z uvelimi prsmi želijo imeti takšne dojke, kot so jih imele pred porodom.

Idealna povečava prsi

Ob vsem tem pa se seveda vprašamo, kaj so sploh idealne dojke oziroma kaj je idealna povečava prsi. To so prsi, ki so povsem ustrezne glede na postavo ženske. So naravne oblike, brez brazgotin, simetrične, brez vidnega doba vsadka pa tudi naravno mehke. Seveda je vse omenjeno precej težko doseči, kar pa je treba pacientki temeljito razložiti že pred samim posegom.

YouTube video

Če popolnih oziroma idealnih dojk nikakor ni moč doseči, je zato treba pričakovanja znižati na raven realnega rezultata. Če se pacientko na to dobro pripravi, ima po posegu dovolj visoke možnosti za zadovoljstvo.

Članki iz iste kategorije: